Festivals         20th Festival of Slovenian Film, Portoroz 12-16 September, 2017.

Intervju: Direktorka filmskog centra Republike Slovenije

NATAŠA BUČAR

Filmski Centar koji kontinuuirano
i uspješno odgovara svim izazovima

natasa1

The Festival of Slovenian Film is dedicated to the Slovenian audiovisual production, focused on feature and short fiction, documentary and animated films, produced in Slovenia in the past year.

Awards include Metod Badjura Lifetime Achievement Award, as the most prestigious award in the field of film production in Slovenia, and the Vesna award for the most outstanding achievements of film producers of the past year. Vesna simbolizes the strength of the heroine from the legendary eponymous film directed by František Čap (a director of Czech descent, represents one of the pillars of Slovenian film history) in 1955.

  NAGRADE  

The festival is the successor to the Week of Domestic Film, a film festival which was founded in the 1970s in Celje, and was renamed to Festival of Slovenian Film after Slovenia declared independence. The Festival moved to Portorož where it still resides today. The Festival of Slovenian Film is a national event where film producers, professionals, international guests and other film enthusiasts can meet. I talked with the former director of the Festival of Slovenian Film, Portoroz and the new director of the Slovenian Film Centre, Nataša Bučar, to discuss the recent boom of Slovenian film and various successes of the Film Centre. 

Nataša Bučar has extensive experience in management and film industry. For several years she managed LIFFe, the biggest International Film Festival in Slovenia. She obtained a licence for Young Film Theater Managers from CICAE, International Art Cinema Network in 2008. She gained management experiences as the Director of the 12. Festival of Slovenian Films, as Assistant Director of the Slovenian Film Fund, national institution for film and as the General Director of the Media Directorate at the Slovenian Ministry of Culture In 2016 she was working as a Marketing Expert in the arthouse cinema Kinodvor established by The City of Ljubljana. At the end of that same year she was appointed as the Head of Slovenian Film Center, national institution for film.

Camera Lucida: Vi ste direktorica jednog od najdinamičnijeg Filmskih Centara u regionu. Kako doživljavate svoju ulogu?

Nataša Bučar: Vesela sem, da sta mi tako stroka, kot slovenska politika zaupali vodenje Slovenskega Filmskega centra, ki je osrednja inštitucija za področje filma v Sloveniji. Uživam v svojem delu, želim si okrepiti razvoj slovenske kinematografije in povečati prepoznavnost slovenskega filma v mednarodnem prostoru ter nenazadnje izboljšati gledanost domačega filma v Sloveniji.

Camera Lucida: Kako objašnjavate kontinuirani uspjeh ove institucije?

Nataša Bučar: Slovenski Filmski Center ima dolgo zgodovino. Film je dobil samostojno inštitucijo že dve leti po osamosvojitvi Slovenije, leta 1993 je bil namreč ustanovljen Filmski Sklad Republike Slovenije. Kontinuiranost delovanja in številne izkušnje, ki se nadgrajujejo omogočajo tudi stabilen razvoj in vsakoletno nadgradnjo posameznih aktivnosti. Pomemben element našega razvoja je tudi kontinuirana podpora manjšinskim koprodukcijam, saj Slovenija vse od leta 2001 kontinuirano namenja finančna sredstva za koprodukcije. Sodelovanje v koprodukcijah krepi naše izkušnje in bogati slovensko kinematografijo.

Camera Lucida: Šta Vas posebno ispunjava u ovoj vrsti posla, a koje su najčešće prepreke, teškoće na koje nailazite i sa kojima se morate nositi?

Nataša Bučar: Rada imam film in obožujem izkušnjo gledanja filma v kinodvorani. Navdušuje me neverjetna kreativna moč filma in ustvarjalnost filmskih avtorjev in filmskih delavcev. Vsekakor so v filmu navdih ljudje, njegovi kreatorji. Podobno kot vsi filmski centri je največji izziv ustvarjanje in prilagajanje okolja za film znotraj strogih pravil, ki veljajo za javni sektor in javne finance. Nastajanje filma ima namreč celo vrsto posebnosti, ki jih moramo na centru razumeti in na nek način prevesti v jezik državne administracije in pravil javnega sektorja. Naloga filmskih centrov, kot jo vidim sama je tudi nekakšna transformacija potreb filmske industrije in filmarjev v jezik birokracije z namenom ustvarjanja čimboljšega okolja za film. 

Zelo velik izziv vsakega filmskega centra je zagotovo tudi zagotavljanje sredstev za film in skladno z razvojem potreb tudi povečevanje teh sredstev. Seveda je to tudi moj izziv.

Camera Lucida: Slovenski Filmski Center, koji postoji od 2011. godine kao nasljednik ranijeg Filmskog Sklada Republike Slovenije, uspješno ostvaruje sve planirane rezultate. Kako biste uporedili rad novo-forimirane javne ustanove sa njenim radom prije 2011. godine?

Nataša Bučar: Od leta 2011 se je SFC aktivno usmeril v razvoj nacionalne kinematografije, ne zgolj v produkcijskem smislu, temveč je pričel razvijat in podpirat področje filmskih festivalov, filmske vzgoje, podpore in razvoja filmske stroke, celoviteje smo pričeli podpirat razvoj scenaristike in razvoj projektov. Do leta 2011 je Filmski sklad obdržal in uveljavljal tudi lastniški delež na posameznem filmu, kar se je pozneje spremenilo in lastnik filma je postal neodvisni producent. Slednje ponuja producentom dodatno motivacijo za prodajo in uspešnejšo distribucijo filmov, saj se prihodek odtlej deli zgolj med koproducenti. Sredstva Filmskega centra so torej postala subvencijska sredstva za film. Z letom 2011 se je inštitucija posodobila in prilagodila sodobnim smernicam na področju filma, aktivno pa je pričela razvijat tudi podporne programe za razvoj filmske dejavnosti in filmske kulture v Republiki Sloveniji.

Camera Lucida: Zadaci SFC su jasno definisani i artikulisani na Vasoj web stranici. Da nabrojim samo neke, kao što su: potpora, finansiranje i promocija audio-vizuelnih djela, nacionalne filmske kulture, razvoj filmskog (i audio-vizuelnog, uopšte) visoko-školskog obrazovanja, podrška razvoju tehnologije i infrastrukture u filmskoj i audio-vizuelnoj sferi, potpora filmskim festivalima, saradnja sa Radio-TVRS i saradnja sa relevantnim međunarodnim institucijama. Koje biste aktivnosti okarakterisali kao prioritetne u tekućem periodu?

Nataša Bučar: V Sloveniji na področju kinematografskega filma delujejo tri ključne institucije: Slovenski filmski center, RTV Slovenija in Filmski studio Viba film. Sodelovanje teh inštitucij je ključnega pomena za uravnotežen razvoj slovenske kinematografije, zato je ena naših prednostnih nalog gotovo krepitev in poglabljanje povezanosti teh treh ključnih javnih organizacij. Ker je v zadnjih letih v Sloveniji število gledalcev v kinematografih precej upadlo, uvrščam med prioritetne aktivnosti tudi izvajanje ukrepov za višjo gledanost kakovostnih slovenskih in evropskih kinematografskih in AV del ter aktivnosti za izvajanje načrtne promocije slovenskega in kakovostnega evropskega filma v Republiki Sloveniji.

Seveda ob vsem tem ne smemo pozabiti na zagotavljanje kontinuirane filmske produkcije, ki mora v kar največji meri odražati raznolikost tudi s pozornim spremljanjem prisotnosti žensk v slovenski filmski industriji.

Z letošnjim letom smo v Sloveniji uvedli ukrep denarnih povračil, ki tujim filmskim ustvarjalcem omogoča 25 odstotno povračilo stroškov, nastalih pri snemanju filmov v Republiki Sloveniji. To je za celotno filmsko industrijo zelo pomemben ukrep, zato bomo v naslednjih letih veliko pozornosti namenjali tudi promociji in izvajanju tega ukrepa.

Camera Lucida: Da li je moguće definisati selekcijske kriterijume dodjele sredstava?

Nataša Bučar: V Sloveniji imamo definirane kriterije za selekcijo filmov. Moje strokovne komisije projekte ocenjujejo po zapisanih kriterijih in ne kot je praksa v nekaterih državah regije, zgolj z dvigovanjem rok in glasovanjem za projekt.

 

Strokovna komisija mora ocene pripravit skladno s kriteriji, jih jasno obrazložiti in tudi zapisati. Veliko bolj merljivi se mi zdijo kriteriji, ki se nanašajo na objektivne in poslovne vidike filma kot pa umetniški kriteriji, ki se nanašajo predvsem na področje scenarija. Tukaj ima tudi komisija veliko bolj odprte roke kot pa pri ocenjevanju finančnega načrta in uspešnosti producenta.

 

 

  

Previous-Page-Icon    09   Next-Page-Icon